Tokelo ya go hlomphega ga gago
DITOKELO
Lengwalo la tumelelo la ditokelo tša balwetši
Mengwageng ye mentši bontši bja maAfrika Borwa ba bone kganetšo le kgatako ya ditokelo tša batho, go akaretšwa ditokelo tša ditirelo tša maphelo le tlhokomelo. Go netefatša tiragatšo ya phihlelelo ya tokelo ya ditirelo tša maphelo le tlhokomelo bjalo ka ge go netefaditšwe ka go Molao wa Molaotheo wa Repapoliki ya Afrika Borwa (Molao wa 108 wa 1996). Kgoro ya tša Maphelo e itlama go godiša, go tlhompha le go šireletša tokelo ye, ka gona e tsebagatša LENGWALO LA TUMELELO LA DITOKELO TŠA BALWETŠI bjalo ka maemo ao a swanago go fihlelela tiragatšo ya tokelo ye.
Kgoro ya tša Maphelo
Lengwalo le la tumelelo le laolwa ke dikgontšhi tša molao ofe goba ofe ka gare ga Repapoliki ya Afrika Borwa le bokgoni bja tšhelete ka mono nageng.
Tikologo yeo e phedišago e bile e bolokegile
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya tikologo yeo e phedišago e bile e bolokegile yeo e tlago netefatša maphelo a bona a mmele le monagano goba go phelega mmeleng ka mo go amogelegago, go akaretšwa kabelo ya meetse yeo e lekanego, tša tlhwekišo ya go ithuša le tlhwekišo ya ditšhila gammogo le tšhireletšego ya mekgwa ya dikotsi ka moka tša tikologo, bjalo ka tšhilafalo, tshenyego ya phedišano ya tlhago goba dikokwanahloko.
Botšeakarolo ka go tšea diphetho
Modudi yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tšea karolo ka go tšweletšeng ga melaotshepetšo ya tša maphelo mme gape motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tšea sephetho ka ga merero yeo e amago bophelo bja gagwe.
Phihlelelo ya tlhokomelo ya tša maphelo
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya phihlelelo ya ditirelo tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo di akaretšago:
kamogelo ya bonako ya tlhokomelo ya tšhoganetšo go didirišwa dife goba dife tša tlhokomelo ya tša maphelo tšeo di šomago go sa kgathatšege gore motho o kgona go lefa.
kalafo le kagoleswa tšeo di swanetšego go hlalošetšwa molwetši go kgontšha molwetši go kwešiša kalafo yeo goba kagoleswa le ditlamorago tša seo.
kabelo ya dinyakwa tšeo di ikgethang mo mabakeng a masea, bana, basadi bao ba ithwelego, batšofadi, batho bao ba nago le bogole, balwetši bao ba lego mahlabing, batho bao ba phelago le HIV goba balwetši ba AIDS.
iv. kgothatšokeletšo yeo e se nago kgethollo, kgapeletšo goba go hlokofatšwa mo mererong ya tša maphelo a pelego, kankere goba HIV/AIDS.
v. tlhokomelo ya ka mehla yeo e kgonago go fihlelelwa mme e šoma mo malwetšing ao a sa folego goba ao a jago bophelo ga nnyane ga nnyane.
vi. moya wa kholofelo wo o bontšhwago ke bašomi ba tša maphelo wo o bontšhago tlhompho, boitshepo, pelotelele, kwelobohloko le kgotlelelo.
vii. tshedimošo ya tša maphelo yeo e akaretšago khwetšagalo ya ditirelo tša maphelo le gore ditirelo tšeo di ka šomišwa bjang ka botlalo mme tshedimošo yeo e tla ba ka polelo yeo e kwešišwago ke molwetši.
Tsebo ya inšorense/lenaneo la thušo ya tša kalafi la gago la maphelo
Leloko la inšorense goba lenaneo la thušo ya tša kalafi le na le tokelo ya tshedimošo ka ga inšorense yeo goba lenaneo la thušo ya tša kalafi, le go nyaka tsebo, mo go swanetšego, ka ga diphetho tša inšorense yeo goba lenaneo la thušo ya tša kalafi mabapi le leloko.
Boikgethelo bja ditirelo tša maphelo
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ikgethela moabi wa tša tlhokomelo ya gagwe ya maphelo go ditirelo le go didirišwa tše itšeng tša kalafo ge e le gore boikgethelo bjoo bo ka se be kgahlanong le maemo a setho ao a amago baabi bao ba tlhokomelo ya maphelo goba didirišwa le ge e le gore boikgethelo bja sedirišwa bo sepelelana le ditselatšhupo tša kabelo ya ditirelo.
Go alafša ke moabi wa tlhokomelo ya tša maphelo yo o ikgethelago.
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tseba motho yo a mo fago ditirelo tša kalafo mme ka fao, o swanetše go hlokomelwa ke baabi bao a ba tsebago gabotse fela.
Tshedimošo ka ga tša maphelo a motho, gammogo le tshedimošo mabapi le kalafo e tla tsebagatšwa fela ge go filwe tumelelo yeo e tshepagalago, ntle le ge e nyakega go ya ka molao goba ka taelo ya kgorotsheko.
Tumelelo yeo e tshepagalago
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go fiwa tshedimošo ka botlalo yeo e nepagetšego ka ga mohuta wa bolwetši bja gagwe, mekgwa ya tlhahlobo, kalafo yeo e šišinywago le ditefelo tšeo di amegago gore motho a kgone go tšea sephetho seo se amago sefe goba sefe ka dintlha tšeo.
Go gana kalafo
Motho a ka gana kalafo mme kgano yeo e ka ba ka molomo goba ka go ngwalwa ge e le gore go gana fao ga go tsenye maphelo a ba bangwe kotsing.
Kakanyo ya bobedi
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go fetišetšwa pele go hwetša kakanyo ya bobedi ge a kgopelo go ya go moabi wa kalafo yo a ikgethelago yena.
Tšwelopele ya tlhokomelo
Ga go motho yo a tlago tlogelwa ke mošomi wa profešene ya tlhokomelo ya tša maphelo goba didirišwa tša maphelo yeo e tšerego maikarabelo a mathomo mo kalafong ya motho yoo.
Dingongorego ka ga ditirelo tša maphelo
Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ngongorega ka ga tlhokomelo ya maphelo gore dingongorego tšeo di nyakišišwe le go hwetša karabo ka botlalo ka ga dinyakišišo tšeo.
Maikarabelo a MOLWETŠI
Molwetši yo mongwe le yo mongwe goba mothušiwa o na le maikarabelo ao a latelago:
Go hlokomela bophelo bja gagwe.
Go hlokomela le go šireletša tikologo.
Go hlompha ditokelo tša balwetši ba bangwe, bašomedi ba tša maphelo le baabi ba tša maphelo.
Go šomiša lenaneo la tša tlhokomelo ya maphelo ka botlalo mme e sego go le šomiša gampe.
Go tseba ditirelo tša gagwe mo selegaeng tša maphelo le seo se abelwago.
Go fa bašomedi ba tša maphelo tshedimošo yeo e amegago yeo e nepagetšego go ka kgona go hlahloba, go alafa, go aga leswa goba go fa kgothatšokeletšo.
Go eletša baabi ba tša maphelo ka ga dikganyogo tša gagwe mabapi le tša maphelo a gagwe.
Go latela kalafo yeo a e fiwago le/goba mekgwa ya kagoleswa.
Go botšiša ka ga ditshenyegelo tšeo di lego mabapi le kalafo le/goba kagoleswa le go beakanya ditefelo.
Go hlokomela direkoto tša gagwe tša maphelo tšeo di lego go yena.
